Po državljanski vojni, ko je bila nujno potrebna družbeno-politična reorganizacija, so ameriške univerze prispevale k procesu ponovne vzpostavitve notranjega ravnovesja moči v državi. Tako so poskusili okrepiti politične stranke in razviti regije kot politično diskretne ozemeljske enote, ki jih je bilo razmeroma lahko upravljati. V 20. stoletju je politika lokalne centralizacije na regionalni ravni skupaj s priložnostjo, ki jo je ponujala potreba po učinkovitejšem upravljanju mest, prerasla v zavedanje, da naj bi precejšnji prispevek akademske skupnosti politiki pomagal ponovno vzpostaviti merila upravljanja za celotno državo. Da bi se dokumentirale in preučile nekatere najpomembnejše povezave med načrti univerzitetnih kampusov in načrtovanjem mest v Čikagu, je v članku predstavljeno več načrtov univerzitetnih kampusov in načrtovalskih strategij, pri čemer lahko »mesto« razumemo kot metonimijo za celotno družbo. Obdobje od odprtja kampusa univerze v Čikagu leta 1890 do prve polovice 60. let prejšnjega stoletja razkriva povezave med načrtovanjem kampusa in mesta.