Prispevek obravnava pojav kriznih območij v svetu v luči mednarodnih odnosov in preoblikovanja svetovne politične karte. Na podlagi analize fiziognomije, strukture in funkcij teh pokrajin ugotavlja razloge nastanka kriznih območij, podaja značilni potek razvojnih faz in predvsem družbenih ter prostorskih posledic. Le-ta se pogosto obnavljajo in predstavljajo relativno trajna geopolitično nevralgična območja. To so presečišča številnih interesov, čeprav so po svoji strukturi predvsem svetovna periferija. Prispevek predvsem poudarja geografske vidike proučevanja kriznih območij. Na primerih severne Dalmacije na Hrvaškem in Kosova v južni Srbiji ilustrira potek dveh različnih kriznih območij.