UP - logo
E-viri
Recenzirano Odprti dostop
  • Annual Psychological Screen...
    Klemenčič, Simona; Wit, Maartje de; Rutar, Miha; Battelino, Tadej; Bratina, Nataša

    Zdravstveno varstvo, 3/2015, Letnik: 54, Številka: 2
    Journal Article

    Aim. Youth and young adults with type 1 diabetes are at a great risk for developing depression and diabetes specific distress, therefore, systematic psychological screening is recommended. Routine psychological screening was implemented in Slovene diabetes clinic for children, adolescents and young adults in 2012. One-year results are presented. Methods. Adolescents and young adults (N = 159, aged 11 - 25 years), attending the obligatory yearly educational outpatient visit at University Children’s Hospital, Ljubljana, Slovenia, were examined using questionnaires measuring depression (depression scale from Slovene version of Trauma Symptom Checklist for Children) and diabetes distress (Diabetes Distress Screening Scale). Six additional items were included to assess the fear of hypoglycemia and family support. Socio-demographic and diabetes-related data were collected. Questionnaires were analyzed by a psychologist, and the patients that scored above cut-off point were invited to an individual psychological assessment. Results. Of the sample, 1.3 % reached the threshold for elevated depressive symptoms, and 32.7 % reported significant diabetes distress. The need for psychological support from a specialist was expressed by 5.0 %. There were statistically significant associations between all psychological variables; moreover, better glycemic control was associated with lower diabetes distress and better family support. Nine patients (5.7 %) started with psychological treatment according to the referrals after screening. Conclusions. The results after one year of psychological screening in Slovene type 1 diabetes population displayed small rates of depression and a large proportion of diabetes distress. Only a small percentage of patients attended the offered individual psychological assessment. Namen raziskave. Pri mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je prisotno večje tveganje za razvoj depresivne motnje, pogosto pa ti bolniki poročajo tudi o obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Zato se priporoča psihološko presejalno testiranje. V letu 2012 smo presejalno testiranje za mladostnike in mlade odrasle uvedli tudi v Sloveniji ter prve rezultate predstavili v tej raziskavi. Metode. Rednega letnega edukacijskega pregleda na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike se je udeležilo 175 mladostnikov in mladih odraslih, starih od 11 do 25 let. Od teh jih je 159 rešilo presejalni vprašalnik, ki je ocenjeval depresivne simptome (lestvica depresije iz vprašalnika o travmatiziranosti otrok in mladostnikov) in obremenjenost s sladkorno boleznijo (presejalna lestvica za oceno obremenjenosti s sladkorno boleznijo). Dodanih je bilo šest postavk za oceno strahu pred hipoglikemijo in podporo družine. Zbrali smo podatke o sladkorni bolezni in sociodemografskem ozadju. Psiholog je pregledal vprašalnike in podal kratko mnenje, mladostnike in odrasle, ki so presegli kritično število točk, pa smo povabili na posvet in dodatno obravnavo k psihologu. Rezultati. Rezultate, ki pomenijo povečano tveganje za depresijo, je doseglo 1,3 % udeležencev, 32,7 % udeležencev pa je poročalo o pomembni obremenjenosti s sladkorno boleznijo. Željo po psihološki obravnavi je izrazilo 5 % preiskovanih. Prisotna je bila statistično pomembna povezanost med vsemi psihološkimi parametri. Dobra presnovna urejenost je bila povezana z manjšo obremenjenostjo s sladkorno boleznijo in boljšo podporo družine. Devet (5,7 %) mladih je po presejalnem psihološkem testiranju pričelo obravnavo pri psihologu. Zaključki. Prvo leto presejalnega psihološkega testiranja mladih s sladkorno boleznijo tipa 1 je pokazalo nizek delež udeležencev z depresivnimi simptomi in visok delež pacientov, ki so izrazito obremenjeni s sladkorno boleznijo. Le majhen delež udeležencev se je odzval na povabilo na obravnavo pri psihologu in začel obravnavo.