Degradirana stanovanjska območja predstavljajo 9 % delež urbaniziranih površin petintridesetih, v zadnjih letih planersko raziskanih slovenskih mest. Problematična so predvsem območja organizirane večstanovanjske gradnje, zgrajena do sredine šestdesetih let: izolirana, nevzdrževana, sodobnim standardom neustrezna. Pričujoča raziskava preusmerja dosedanjo abstraktno planersko izhodiščno optiko na konkretno arhitekturno – uporabniško raven. Namenjena je utrditvi ideje o nujnosti prenove oziroma revitalizacije kot edinem možnem načinu reševanja problematike določenega vzorca pozidave, določitvi meril in mer za prenovo ter opredelitvi racionalnih oziroma stvarnih usmeritev za konkretne prispevke k izboljšanju bivalnega standarda, torej k novemu preobratu kulture bivanja v obravnavanem poselitvenem vzorcu.