Sodobno mesto je kompleksen organizem, izražen kot navidezni »kaos«, v katerem se skrivajo mehanizmi dinamičih aktivnosti, fleksibilnosti ter raznolikosti. Procese preoblikovanja želimo pogosto na silo vkalupiti v okvire tradicionalnih urbanističnih vzorcev ter jih obvladati z elementi »klasično-hierarhičnega« reda. Vendar so ti instrumenti delovanja in odločanja nezmožni interpretirati sodobno prostorsko kompleksnost in na njo pozitivno vplivati. Z večanjem selektivnega poznavanja obstoječe strukture se bo hkrati vedno bolj osvobajala kreativnost, ki se bo izražala v novem načinu oblikovanja, urejanja urbanosti, v smislu najdene »disperzne harmonije med človekom in naravo«. Z novim mestnim načrtom želimo preseči današnje mehanicistične in statične oblike določanja rabe prostora ter jih nadomestiti z bolj fleksibilnimi in inovativnimi oblikami usklajevanja javnih in zasebnih interesov.