Hipoteza razkoraka v znanju predpostavlja, da se v obdobju povečanih medij- skih sporočil razkorak v znanju med informacijsko bogatimi in informacijsko revnimi povečuje. Razkorak se ne pojavlja samo v znanju, ampak se odraža tudi v deležu opre- deljenih anketirancev na anketna vprašanja. Na podlagi podatkov, zbranih v okviru evropske družboslovne raziskave 2010, smo skušali model pojasnjevanja razkoraka v znanju aplicirati na razkorak v opredeljevanju na politična in aktualna mnenjska vpra- šanja v anketi. čeprav se model ni potrdil zelo močno, se je izkazal kot uporaben tudi pri pojasnjevanju stopnje opredeljevanja na anketna vprašanja tako za vzorec raziskave (27 evropskih držav) kot za primer slovenije. v primeru slovenije razkorak v znanju v večji moči pojasnjujeta politični interes in izobrazba kot pa uporaba medijskih sporočil.