Le malo arheologov je v drugi polovici dvajsetega stoletja tako vplivalo na razvoj metodologije arheološkega dela ter interpretacije prazgodovine kot François Bordes. Na eni strani je sicer pomembna njegova raziskovalna usmeritev v izboljšanje terenskih tehnik raziskav, predvsem pa je revolucionarna njegova standardizacija tipoloških opisov kamnitih orodij oziroma razvoj statističnih metod za primerjavo rezultatov analiz iz posameznih kontekstov. Prav na osnovi njegovega dela razumemo, da je potrebno opazovati dva vidika variabilnosti arheoloških zapisov – formalno tipološko variabilnost kamnitih orodij znotraj konteksta ter variabilnost v relativnih pogostnostih tipih orodij med različnimi plastmi oziroma najdišči. Danes, ko so številne njegove interpretacije zastarele oziroma neustrezne, se moramo zavedati kontekstov, v katerih so nastale, ter raziskovalnih vprašanj, na katera so pomagale odgovoriti.