Prispevek obravnava rezultate zaščitnih arheoloških raziskav v Fizinah leta 1998, med katerimi so bili v manjši sondi dokumen-tirani ostanki večfazne rimske arhitekture in spremljajočih plasti z drobno materialno kulturo. ostanki najverjetneje pripadajo manjši naselbini s pristaniščem, ki dopolnjuje podobo piranskega zaledja v času med sredino 1. stoletja pr. n. št. in poznorimskim obdobjem. Nezadostno dokumentirano najstarejšo fazo ozna-čujejo keramika s črnim premazom, amfore in grobo posodje, najverjetneje v zvezi z bankino iz masivnih kamnov. Na konec 1. in v 2. stoletje sodijo zidovi večjega objekta s pripadajočimi najdbami, med katerimi izstopa egejsko posodje. Naselbina doživi višek v času med 4. in prvo polovico 5. stoletja, kamor poleg arhitekture sodijo številni odlomki amfor in namiznega posodja afriške produkcije, novci ter ladjedelniški in ribiški pribor. Po-datke iz raziskav na kopnem dopolnjuje dobro ohranjen objekt z dvema zaprtima bazenoma, ki se nahaja na morskem dnu ob zahodnem robu drage. Glede na njegove dimenzije, gradbene primerjave iz istre in širše okolice ter prisotnost izvira sladke vode sklepamo, da gre za ribogojnico s pomoli oz. operativno obalo za pristajanje ladij.