Strniševa poezija je dokaz za soobstoj in medsebojno povezanost različnih razsežnosti individualnega in univerzalnega sveta. Zato se zdi, da je kategorija medbesedilnosti v pomenu odkrivanja razvidnih in skritih povezav, ki združujejo različna umetniška in kulturna dela v primeru obravnavanega opusa, utemeljena in pričakovana. Namen prispevka je analizirati medbesedilne povezave s slikarstvom Giorgia de Chirica, pomembnega italijanskega slikarja in ustvarjalca t. i. metafizičnega slikarstva. Pesmi dveh ciklov (Sence in Stolpi) iz zbirke Škarje lahko obravnavamo kot ekfraze, ker se v njih pojavljajo očitna znamenja, ki nas usmerjajo neposredno na konkretna dela slikarske umetnosti de Chirica.