UP - logo
(UL)
  • Alkiliranje 3-(4-fluorofenil)izoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-ona in vrednotenje zaviralnega delovanja produktov na indolamin 2,3-dioksigenazo 1 = Alkylation of 3-(4-fluorophenyl)isoxazolo[5,4-d]pyrimidine-4(5H)-one and products' inhibitory activity evaluation on indoleamine 2,3-dioxygenase 1 : Master's Study Programme Industrial Pharmacy
    Lazić, Valerija
    Rak je bolezen, ki nastane zaradi nenadzorovane in nenormalne rasti celic. Zanj obstaja kar nekaj oblik zdravljenja, med novejše spada tudi imunoterapija, katere temelj je ponovna vzpostavitev ... ravnovesja imunskega sistema. Indolamin 2,3-dioksigenaza 1 (IDO1) je hem vsebujoča oksidoreduktaza, ki katalizira razgradnjo L-triptofana do L-kinurenina in toksičnih kinureninskih derivatov, kar lahko vodi do zaviranja imunskega odgovora in širjenja tumorja. Z novimi odkritji imunosupresivnih funkcij in vloge IDO1 pri imunskem pobegu rakavih celic, so prepoznali aktivnost encima v korist raku. Iz tega razloga predstavlja IDO1 zanimivo tarčo za razvoj protirakavih učinkovin. Zaviranje encima predstavlja inovativno in obetavno strategijo za zdravljenje številnih vrst raka. Kar nekaj zaviralcev, ki so trenutno v kliničnih študijah, se bo v prihodnosti morda lahko uporabljalo kot podpora pri zdravljenju raka. V magistrski nalogi smo na osnovi že znanega zaviralca IDO1 5-(2-(3,4-dihidrokinolin-1(2H)-il)-2-oksooetil)-3-(4-fluorofenil)isoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-ona, ki je bil predhodno odkrit z virtualnim rešetanjem, v okviru petstopenjske sinteze pripravili sedem končnih spojin. Vse končne spojine so si med seboj strukturno podobne, saj temeljijo na enakem osnovnem skeletu 3-(4-fluorofenil)izoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-onu, na katerega smo preko amidnega dušika pripenjali različne substituente. Končnim spojinam smo s pomočjo analitskih metod potrdili istovetnost in čistost, z biokemijskim testiranjem pa smo preverili zaviralno aktivnost le-teh na encimih IDO1, indolamin 2,3-dioksigenazi 2 (IDO2) in triptofan 2,3-dioksigenazi (TDO). Nobena od končnih spojin, ki smo jih testirali, ni izkazovala tolikšne zaviralne aktivnosti, da bi ji bilo smiselno določiti IC50. Najboljši rezultat smo dobili pri spojini 3-(4-fluorofenil)-5-(4-nitrobenzil)izoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-onu (spojina 8), ki je pri koncentraciji 100 [mikro]M dosegla 24 % zaviranje encima IDO1. Z našo študijo smo dokazali, da je za zaviralno delovanje na IDO1 nujno potrebna prisotnost amida pri substituentih, ki jih pripenjamo na osnovni 3-(4-fluorofenil)izoksazolo[5,4-d]pirimidin-4(5H)-onski skelet.
    Vrsta gradiva - magistrsko delo ; neleposlovje za odrasle
    Založništvo in izdelava - Ljubljana : [V. Lazić], 2020
    Jezik - slovenski
    COBISS.SI-ID - 45979651

    Povezava(-e):

    https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=124069

Dostopna je elektronska verzija dokumenta ali pa gre za elektronski vir
loading ...
loading ...
loading ...

Vnos na polico